2226 Hits total
c Language
23.695 Author
close

zasavje . stavke

This is a quick overview of some features

  1. http://public.edition-on.net/data/Radar/366/radar_356_maj_08.html
  2. boj za pravice delavcev 41 spletni radar www. revija- radar. com
  3.  
  4.  
  5.  tudi v socializmu so delavci stavkali
  6.  
  7. zgodovina uči da je bila prva stavka nezadovoljnih delavcev v tebah 1151. pred našim štetjem ko naj bi se delavci spuntali za-radi za-radi enoličnih obrokov in delovnih razmer nasploh. stavke so bile v sodobni zgodovini predvsem pa med industrializacijo v zahodni evropi za zaposlene edino sredstvo za izboljšanje gmotnega polo-žaja polo-žaja obliko organiziranega pritiska in boja za delavske pravice pa so dobile šele z ustanovitvijo sindikatov. ti so se v imenu delavcev pogajali z lastniki tovarn in rudnikov za višje mezde ( plače) ter bolj-še bolj-še delovne razmere. pripravil: marjan horvat v stoletjih nenehnih bojev za delavske pravice in človeka dostojno življenje so se oblikovali novi standardi delovne zakonodaje šele po drugi svetov-ni svetov-ni vojni pa si je predvsem v zahodni evropi kjer so bili industrijski sindikati najčvrsteje organizi-rani organizi-rani delavcem uspelo priboriti tudi pravico do stavke kot legalne oblike boja za svoje pravice. to je bilo seveda v nasprotju s pričakovanji lastnikov kapitala saj so ti videli najprej in predvsem svoj interes – povečanje dobička. tudi na slovenskih tleh so bile že proti koncu 19. stoletja stavke dobro organizirane predvsem tiste ki so se jih lotili rudarji v zasavju. prva stavka slovenskih rudarjev je bila leta 1883 v rudniku ojstro v trbovljah kar kaže na to da so se knapi opogumili in si organizirano prizadevali izboljšati položaj s skupnim kljubovanjem lastnikom. ti so s posredovanjem žandarmerije in drugimi oblikami pritiska poskušali zlomiti stavko. šest let kasneje 1889. so v veliki stavki revirski knapi pokazali izjemno vztrajnost in tovarištvo. a zaradi hudega pritiska so se morali umakniti v gozdove da bi se izognili nasilju oblasti ki jih je hotela z vojsko prisiliti k delu in še naprej izkoriščati. med avstro- ogrsko in starojugoslovansko ob-lastjo ob-lastjo so nastajali nesporazumi med zasavskimi rudarji in trboveljsko premogokopno družbo. tam so bili zaposleni najbolje sindikalno organizirani in oblast je naredila vse da bi najupornejše utišala – tudi tako da jih je odpustila in poskrbela da nikjer drugje na slovenskem niso dobili dela. zato so morali v rudnike daleč na tujem. kljub hudemu preganjanju voditeljev delavskih nemirov niso upora rudarjev nikdar zlomili. res pa je da je po neuspelih stavkah rudarjem začasno upadla bojevitost in se jih je del tudi zaradi strahu izpisal iz političnih strank ter sindikalnih organizacij. vendar rudarske stavke niso bile pomembne le za rudarje ki so si postopoma izborili več pra-vic pra-vic ampak so vplivale tudi na delavstvo v drugih dejavnostih predvsem v vse bolj razvijajoči se kovinski in tekstilni industriji ter med železničarji ki so bili prav tako dobro sindikalno organizirani. pravzaprav so bile stavke rudarjev čeprav zaradi slabe organizacije in politične razcepljenosti de-lavcev de-lavcev pogosto tudi neuspešne znanilke upora in vzpodbuda za drugo delavstvo da se je sindikalno organiziralo in počasi dosegalo uresničevanje vsaj minimalnih delavskih pravic. stavka v revirjih 1958 po drugi svetovni vojni in komunističnem pre-vzemu pre-vzemu oblasti v državah vzhodne evrope tudi v jugoslaviji so represivni režimi pacificirali de-lavsko de-lavsko gibanje in instrumentalizirali sindikalne organizacije da bi laže uresničevali svoje cilje. napovedi o brezkonfliktnosti socialističnih družb so se kmalu pokazale za naivne saj je na poljskem in v vzhodni nemčiji kmalu privrelo na dan pro-tislovje pro-tislovje takšnega razvoja in se pokazalo v velikih stavkah ter uporu proti nedemokratičnemu režimu. ta je upor seveda zadušil če je bilo treba tudi z najbolj grobimi sredstvi. januarja 1958 se je zgodilo tudi v sloveniji. v trboveljskem rudniku in tamkajšnjim rudarjem so se kmalu pridružili tudi oni iz hrastnika in za-gorja. za-gorja. bil je 13. januar. natančno začetka stavke ni mogoče določiti vendar kaže da že v dopoldanski izmeni delo ni teklo nemoteno. ko je dopoldanska izmena odšla iz jame pesko je druga začela delati ob dveh popoldne in ob petih popoldne odložila orodje. kmalu so bili o dogodku obveščeni vod-stveni vod-stveni organi rudnika tudi republiški sekretariat za notranje zadeve je dobil depešo o stavki še istega dne ob pol enajstih ponoči. v hrastniškem rudniku se je začela stavka na-slednji na-slednji dan v zagorju pa 16. januarja ob pol štirih popoldne. prva velika stavka v povojni socialistični ju-goslaviji ju-goslaviji ni imela le mezdnega značaja čeprav so bile socialne razmere rudarjev težke in v dolini razen rudarjenja ni bilo drugih večjih možnosti za zaposlitev. danes poskušajo nekateri analitiki dokazati da je bila stavka protisocialistična kar utemeljujejo z nekaj parolami s politično vsebino ki so jih menda našli v zagorju. resnejši analitiki predvsem pa novinarji ki so v tistih januarskih dneh od blizu spremljali do-gajanje do-gajanje v revirjih med njimi je bil jak koprivc nasprotno trdijo da je bila rudarska stavka leta 1958 predvsem oster odziv na skrajno birokratsko ter etatistično ravnanje zveznih oblasti ki kljub obljubam niso pravočasno dvignile cene premo- v gla 􀆈 uti nekdanji trboveljski tovarni ki so jo zaradi nerentabilnosti opustili in spremenili v de-lavska de-lavska stanovanja je popis prebivalstva leta 1880 na 􀆆 tel 500 ljudi. toliko jih je 􀆈 ivelo v 60 sobah v vsaki torej osem do devet ljudi. skupna kuhinja v koloniji na polaju ( opekarna v trbovljah) 1936 ga kar je spravljalo slovenske rudnike v težak gospodarski položaj. oblast je sicer zagotavljala da se bodo cene pre-moga pre-moga povečale skladno s pričakovanji zasavskih rudarjev vendar se v prvi polovici januarja ni nič premaknilo ogrožene pa so bile tudi že tako in tako majhne plače rudarjev zato je takšen birokratski odnos zveznih oblasti le še dodatno netil nezado-voljstvo nezado-voljstvo rudarjev. če bi rudarji ostali v jami bi bila to zelo resna zadeva zelo tvegana in nobena oblast ne bi mogla brezskrbno prepustiti urejanja razmerij le upravi rudnikov ter rudarjem. za socialistično oblast nevajeno takšnih dejanj rudarjev je bila seveda to tudi politična blamaža ki se je povrh vsega zgodila med pripravami na volitve. toda očitno se je vse skupaj kuhalo dlje in po nekaterih ocenah je rudniškemu vodstvu stavka pravzaprav ustrezala. na dan stavke so se v predavalnici delavskega doma v trbovljah zbrali vsi ki so kaj veljali v sindikalni in partijski sestavi rudnika trbovlje- hrastnik. na sestanku je bil celo generalni direk-tor direk-tor rudnika lojze ribič ki se drugače na takšnih dogodkih ni pojavljal. » v zasavju in v rudniku je imel posebno vzvišeno in avtoritativno pozicijo. bil je domačin in prvoborec na pozicijo v trbo-veljsko- trbo-veljsko- hrastniškem rudniku je prišel s pomembne funkcije generalnega direktorja v generalni di-rekciji di-rekciji slovenskih premogovnikov ki so jo sicer v procesu prve decentralizacije odpravili. izbral si je direktorsko funkcijo v trbovljah. zgradili so mu vilo vozil se je v najmodernejši ameriški limuzini. veljal je za človeka z odličnimi zvezami v re-publiki re-publiki in v zvezi okoli sebe pa je zbral ambi-ciozne ambi-ciozne sodelavce ki so želeli z vsemi sredstvi pospešiti razvoj zasavja. zato tudi niso imeli kakšnih posebnih zavor pri postavljanju zahtev do republike in zveze. ribič sicer ni ostal dolgo na sestanku. vendar pa je bilo takoj razvidno da potekajo vse dejavnosti v tesni povezavi z njim piše koprivc. ker so se na tem sestanku vsa mnenja in sta-lišča sta-lišča osredotočila na nevzdržen gospodarski polo-žaj polo-žaj rudnikov in izzvenela v zahtevo da pristojni zvezni organi nemudoma ukrepajo je posebna delavsko stanovanje v trbovljah leta 1954 elegacija kar s sestanka odpotovala v beograd. zato ni mogoče pritrditi tistim ki dokazujejo da je prva povojna stavka v revirjih nastala povsem spontano kot nekakšen dokaz rudarskega neza-dovoljstva neza-dovoljstva s socializmom. koprivc trdi da je bila » rudarska stavka v res-nici res-nici najbolj skrajna oblika boja organiziranih poli-tičnih poli-tičnih in socialističnih rudarjev saj so razmere za stavko zorele nekaj tednov: z inertnim birokrat-skim birokrat-skim odzivanjem zveznih organov na zahteve rudarjev in z zavestnim ustvarjanjem političnega nezadovoljstva med delavstvom ki so ga netili iz lokalnega političnega vodstva. grožnja s stavko je tako postala že kar stalnica v različnih političnih pogovorih in na političnih sestankih. ko pa se je začela je dobila v glavnem samodejen stihijski tok. pojavili so se različni samozvani voditelji različni interesi. zasavska tradicija predvojnih stavk je v različnih oblikah ostala tudi v zavesti sodobnih zasavskih rudarjev. v stavkovnih zahte-vah zahte-vah so nenadoma dobile najpomembnejše mesto nekatere osebne socialne zahteve rudarjev ne pa sistemske rešitve od katerih je bilo v bistvu od-visno od-visno tudi urejanje teh vprašanj. policija in vojska v pripravljenosti seveda je bila stavka naj je bila organizirana v tihem soglasju z rudniško upravo ali ne za sloven-sko sloven-sko politično vodstvo hudo neprijetna. še posebej za enega prvih mož tedanje slovenske oblasti miho marinka ki je bil doma iz revirjev in je pred vojno tudi rudaril. že drugi dan stavke je zjutraj prišel v trboveljski rudnik in poskušal prepričati rudarje naj končajo stavko in pridejo iz jame. njegovo posredovanje ni bilo uspešno saj ru-darjem ru-darjem ni mogel zagotoviti da bodo njihove zah-teve zah-teve uresničene. eden izmed stavkajočih je celo presekal kabel ki je napajal mikrofon pogovora je bilo konec in rudarji so se vrnili v jamo. ko je iz beograda prispelo sporočilo da je zvez-na zvez-na vlada dovolila zvišati ceno premoga in ugodila tudi drugim zahtevam rudarjev – zvišanje plač in izplačilo trinajste plače – so se rudarji v vseh ja- stane kav 􀆏 i 􀆏 ( na fotografiji) in lojze ribi 􀆏 sta po dveh dneh skrajne negotovosti in velike napetosti stav-kajo stav-kajo 􀆏 im 􀆆 e pred uradnim sklepom zvezne vlade na lastno pest sporo 􀆏 ila da je njihovim zahtevam ugodeno in da nimajo ve 􀆏 razlogov za vztrajanje v jamah. mah vrnili na delo. zadnji dan stavke 16. januarja je zasedal delavski svet premogovniške družbe in sestanka so se udeležili tudi najvidnejši člani slovenskega političnega ter vladnega vodstva. še pred tem sta lidija šentjurc znana komu-nistka komu-nistka in članica najožjega titovega partijskega vodstva sicer pa domačinka iz hrastnika in pred-sednik pred-sednik republiške vlade boris kraigher skupaj z direktorjem ribičem poiskala rešitve za ureditev razmer ki jih je nato sprejel delavski svet. na za-sedanju za-sedanju delavskega sveta sta poleg šentjurčeve in marinka sodelovala ivan maček – matija človek ki je bdel nad notranjim resorjem in stane kavčič podpredsednik republiške vlade. stavka zasavskih rudarjev je nevarno posegla v politično razmerje v vrhu slovenske republike zelo kritično se je nanjo odzval tudi beograd. ta-krat ta-krat je bilo politično vodstvo prvič pred dilemo kako ukrepati ob stavki v jugoslovanskem samo-upravnem samo-upravnem socializmu. zanj so bile stavke sicer legitimno sredstvo v boju delavcev za pravice ne pa tudi legalno saj zakonskih norm ki bi urejale stavko v državi kjer je » na oblasti delavski raz-red raz-red ni bilo. oblast si ni mogla privoščiti da bi šla nad de-lavce de-lavce s policijo in vojsko kot je storil pred tem režim na poljskem in v nemški demokratični repu-bliki repu-bliki kjer so stavke postale množična zborovanja delavcev ter drugih za svobodo in spoštovanje demokratičnih pravic ljudstva. so pa razmišljali o tem da bi zatrli stavko zasavskih rudarjev tudi z vojsko in policijo saj je iz zapisov uprave dr-žavne dr-žavne varnosti slovenije razvidno da je policija nadzorovala celotno območje in menda na troja-nah troja-nah z vojsko ter tovornjaki čakala ali bo morala intervenirati. ivan maček je s policijsko- vojaško intervencijo zagrozil tudi direktorju ribiču če ne bo konec stavke edvard kardelj pa je 24. januarja na ple-numu ple-numu ck zks dejal: » predvsem mislim da je bilo zgolj naključje da tudi v trbovljah ni bilo treba intervenirati z orožjem kar je moč razumeti tudi kot opozorilo za vnaprej čeprav nekdanja oblast v jugoslaviji ni nikoli razganjala stavkajočih s policijo in vojsko. sicer pa kaj takšnega sploh ne bi bilo mogoče saj je v rudniku trbovlje- hrastnik stavkalo okrog 4000 rudarjev ( vseh je bilo 4200) v zagorju pa 1200 od skupaj 2400. kdorkoli bi se odločil za vojaško in policijsko intervencijo v revirjih bi si polomil zobe četudi se je vse dogajalo skrito očem javnosti. o stavki je poročal le tržaški radio slovenski časopisi in radijske postaje pa so morali biti tiho. dopisnik slovenskega poročevalca iz revir-jev revir-jev franc šetinc je uredništvo v ljubljani sicer sproti seznanjal z dogajanjem vendar niti vrstica njegovih poročil ni ugledala luči sveta. koprivc je kasneje zapisal da je na sestanku okrajnega sindikalnega sveta novinarjem uspelo sprovocirati sindikaliste k razpravi o stavki. eden izmed njih je dejal da je do stavke moralo priti glede na ne-razumno ne-razumno vedenje zvezne vlade. kazni za vodilne zelo tvegano igro pa sta se šla stane kavčič in lojze ribič. po dveh dneh skrajne negotovosti in velike napetosti sta stavkajočim ki so vse bolj iz-gubljali iz-gubljali potrpljenje še pred uradnimi sklepi zvez-ne zvez-ne vlade na lastno pest sporočila da je njihovim zahtevam ugodeno in da več nimajo razloga za vztrajanje v jamah. bala sta se namreč incidentov v jamah in morebitne nesreče ki se v rudnikih v takih razmerah kaj hitro pripeti. ravnala sta sicer v dobri veri in logično lahko pa bi jima kdo očital nenačelnost demagogijo in zavajanje delavstva kar bi bil velik greh če se ne bi izšlo tako kot se je. seveda vrnitev rudarjev na delo in konec stavke nista pomenila konec dogajanja v revirjih saj sta republiška in zvezna oblast vso krivdo za stavko naprtili okrajnemu in občinskemu političnemu vodstvu v trbovljah hrastniku in zagorju ter rudniškemu vodstvu. najprej so odstavili in razpo-redili razpo-redili na nova delovna mesta partijske ter sindikal-ne sindikal-ne voditelje; ti so dobili delo drugod v sloveniji vendar ne več na odgovornih položajih. okrajni partijski sekretar viktor kovač je postal obratovodja v tovarni avtomobilov v mariboru okrajni organizacijski partijski sekretar jesenšek je postal vodja nepomembne kmetijske zadruge v posavju rudniški partijski sekretar in zvezni poslanec škrinjar je prevzel nekakšno dolžnost v zavodu za socialno zavarovanje v šmarju pri jelšah trboveljski partijski sekretar pikl je postal vodja trboveljskega odpada generalni direktor zasavskih rudnikov alojz ribič pa se je moral preseliti v velenje. v socializmu so se vseskozi dogajale stavke vendar ne tako obsežne niti pred zlomom soci-alističnega soci-alističnega sistema ne moremo govoriti o kakšni splošni stavki. raziskovalci stavk v šestdesetih in sedemdesetih letih so ugotavljali da so stavkali predvsem proizvodni delavci nekvalificirani in polkvalificirani in da so se šele kasneje vanje vključevali tudi kvalificirani delavci. le redko so se jim pridružili tudi zaposleni iz administracije in strokovnih služb. zanimivo je da vsaj v polovici stavk ni bilo zaznati nasprotnika stavkajočih v podjetjih na-sprotnik na-sprotnik zunaj podjetij – vlada parlament – pa se je pojavljal takrat ko so se podjetja zaradi ne-ustreznega ne-ustreznega predvsem zaostrenega gospodarjenja znašla v težavah. delavci litostroja in maribor-skega maribor-skega tama so denimo kar nekajkrat z zastavami in transparenti demonstrirali na ulicah ter zahtevali izboljšanje delovnih razmer in seveda tudi boljše plače. takšni pohodi v sedemdesetih letih so navadno skupaj z litostrojskimi delavci demonstrirali vo-dilni vo-dilni delavcem niso prinesli neposrednih rezul-tatov. rezul-tatov. v glavnem so opozarjali oblast ki je bila zelo občutljiva za vsako malo večje negodovanje delavcev naj pritisne na zvezne organe saj so ti odločali o vsem v zvezi s pridobivanjem dohodka dobička in razpolaganja z njim. plače zlasti tistih v najnižjih plačnih razredih so bile navadno povod za enodnevne stavke v posameznih obratih velikih podjetij in so le red-ko red-ko prerasle v stavko vseh zaposlenih saj je bilo vodstvo v podjetjih – poslovodno politično in samoupravno – navadno dobro organizirano za preprečevanje » nepredvidenih dogodkov . veči-noma veči-noma so se stavke končale z izrednim zborom delavcev ta pa je lahko trajal tudi dolgo v noč. na njem so sprejeli sklepe in z njimi delno ugo-dili ugo-dili stavkajočim vendar hkrati opozarjali da so zahteve delavcev sicer upravičene toda metoda njihovega uveljavljanja s stavko ni sprejemljiva in dopustna za samoupravno družbo. leto 1987 - zadnji ve 􀆏 ji stavkovni val čeprav so bila podjetja vse do sredine osem-desetih osem-desetih let prepredena s partijskimi celicami in sindikalnimi organi ter še s samoupravnimi orga-ni orga-ni v vsaki temeljni organizaciji združenega dela – tako so se imenovale tehnološko in poslovno zaokrožene enote v podjetjih – so vsi ti organi delali po nekakšni inerciji vse dotlej dokler se ni zgodil izsiljen zbor delavcev ali stavka. teh akcij niso organizirala sindikalna vodstva am-pak am-pak so se v takih primerih oblikovala paralelna in stvarna vodstva delavcev mimo vseh uhojenih poti samoupravnega odločanja torej na izsiljenih zborih delavcev. šele proti koncu osemdesetih let se je začelo res-neje res-neje razpravljati o uzakonitvi stavke kot legalnega sredstva delavcev za uveljavljanje njihovih pravic. tedaj se je namreč pokazala potreba po spremembi » delavske ustave zakona o združenem delu ki je normiral delovanje v podjetjih do vseh podrobno-sti podrobno-sti celo tako daleč da je bil kontraproduktiven. vroče razprave o uzakonitvi pravice do stavke niso prinesle rešitve saj so ji nasprotovali v sin-dikatih sin-dikatih organih zk in v delegatskih skupščinah na vseh ravneh. leta 1970 so na ljubljanskih ulicah demonstrirali lastniki tovornjakov. miha marinko doma 􀆏 in iz trbovelj pred vojno sin-dikalni sin-dikalni in komunisti 􀆏 ni voditelj je bil med stavko v revirjih sekretar slovenske zveze komunistov in predsednik slovenske vlade. rudarji se niso od-zvali od-zvali na njegov poziv naj zapustijo jamo.
  8.  
  9. le vodstvo mladinske organizacije v sloveniji ( zveze socialistične mladine) vodil jo je jožef školč je dosledno zagovarjalo uzakonitev pravice do stavke tako kot nekaterih drugih projektov vendar mu ni nihče pritegnil. osemdeseta leta prejšnjega stoletja so bila pre-lomna pre-lomna za socialistične države saj so se krepili neodvisni sindikati najprej ilegalni. nastajali so zametki novih političnih strank sovjetski predsed-nik predsed-nik gorbačov pa je s svojo politiko » glasnosti in » perestrojke vzpostavljal nova razmerja tudi med državami ki so bile dotlej pod vplivom sovjetske zveze. že leta 1980 je na poljskem nastala močna in od države neodvisna sindikalna organizacija solidarnost. pod vplivom predvsem domače ka-toliške ka-toliške cerkve in vatikana je prerasla v politično gibanje ter v začetku političnih sprememb na polj-skem polj-skem odigrala odločujočo vlogo. ko se je svet socializma začel podirati in so se na novo vzpostavljala tudi lastninska razmerja ter je zasebna lastnina postajala sveta denacio-nalizacija denacio-nalizacija in lastninjenje pa sta delavce povsem razlastninila in jim vzela celo občutek da je nekaj vendarle njihovo se je začelo tudi vzpostavljanje novih funkcij sindikatov v družbi in boja za » de-lavske de-lavske duše saj so se začele tudi formalno usta-navljati usta-navljati sindikalne organizacije. razglašale so se za neodvisne od oblasti ter zagovarjale pluralizem na politični in sindikalni sceni. radikalen premik na tem področju sta naredila stavka v litostroju in pohod litostrojskih delavcev pred slovensko skupščino. še pred litostrojskimi dogodki je bila sredi decembra 1987 tridnevna stavka v železarni ravne ena izmed osemnajstih stavk na koroškem tistega leta. stavka je zaradi zahtev stavkajočih in predvsem zaradi porušene predstave o ( navidez) skorajda idealno urejeni in uspešni organizaciji s 7000 za-poslenimi za-poslenimi ter programom visokokakovostnega in plemenitega jekla ki je veljala dotlej odmevala v ožjem in širšem okolju. stavkajoči so zahtevali za trideset odstotkov višje plače ter manjše razlike med strokovnimi in proizvodnimi delavci. resnici na ljubo takšne zahteve na koroškem kjer so se plače železarjev vseskozi razlikovale od tistih v drugih podjetjih niso naletele na ugoden odziv sicer pa bi bil tako visok dvig plač usoden za obstoj podjetja. zahteve niso bile skladne niti z normativnimi akti ki so urejali plače. vodstvo podjetja je sicer najprej pristalo na zahteve stav-kajočih stav-kajočih vendar s figo v žepu saj je s pomočjo družbenega pravobranilca samoupravljanja takoj sprožilo kontraakcijo. s samoupravnimi organi je svoje ukrepanje naredilo legitimno in zavrnilo zahteve stavkajočih. ker stavke ni organiziral legalni sindikat v žele-zarni žele-zarni ampak so bili njeni pobudniki ljudje dotlej neznani v političnih sindikalnih ali samoupravnih organih je vodstvo podjetja zahtevalo da morajo pristojni organi ugotoviti kdo je bil organizator stavke. temu so se uprli predsedniki komitejev za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito v železarni kar pomeni da pobudniki in organiza-torji organiza-torji stavke niso bili deležni nobenih sankcij pa tudi vodstvo podjetja je ostalo na položajih. devet let pred tem ko je bila na ravnah prav tako stavka so morali vodilni zapustiti položaje. novi sindikati stavke v letu 1987 so pomembne tudi zato ker so bile preizkus za sindikate v podjetjih in usta-novah usta-novah ter na narodni ravni saj so praktično vse potekale mimo legalnih sindikalnih organov. ti so se v dogajanje vključevali kasneje pri miritvi delavcev in postavljanju minimalnih zahtev saj se legalna sindikalna vodstva že zaradi videza niso mogla odpovedati vsem stavkovnim zahtevam. titovi zavodi litostroj s spet tiso 􀆏 zaposlenimi so v sedemdesetih letih ve 􀆏 krat opozorili da delovne razmere ne spodbujajo dobrih kolektivov. de-monstrativni de-monstrativni pohodi po ljubljanskih ulicah so bili navadno uspe 􀆆 ni. leta 1987 pa so bile razmere 􀆈 e druga 􀆏 ne. v litostroju so se … rodili novi sindi-kati sindi-kati in nastala je pobuda za ustanovitev socialno demokratske stranke slovenije.
  10.  
  11.  v resnici so stavke vodili novooblikovani od-bori od-bori in v njih močni mnenjski voditelji ki so znali spretno izkoriščati nezadovoljstvo ter ga usmerjati proti sindikatom. ti so bili dejansko samoupravno vpeti v podjetja in družbo ter so se hkrati razglasili za varuha družbene lastnine kar je krepko zmanj-ševalo zmanj-ševalo njihovo mobilizacijsko moč zlasti pri po-stavljanju po-stavljanju eksistenčnih zahtev za delavce. čedalje večja moč civilne družbe ki se je kazala tudi v ustanavljanju novih sindikatov je kajpak » pretresla uradne sindikate saj so morali za-četi za-četi razmišljati o prostovoljnem članstvu in na tej osnovi na novo oblikovati svojo organizacijsko strukturo. leto 1987 je sicer značilno po več-jem več-jem številu stavk kot so jih beležili raziskovalci prejšnja leta saj je bilo skupaj 227 stavk v njih je sodelovalo 34.000 zaposlenih. samo decembra leta 1987 ko je bila stavka tudi v litostroju in železarni ravne je v slove-niji slove-niji stavkalo 12.000 zaposlenih sicer pa je bilo tistega leta za štirideset odstotkov več stavk kot leto poprej. največ jih je bilo seveda v industriji vendar je velika večina trajala le en dan. vzroki so bili različni: delavci so stavkali zato ker niso imeli informacij o razvoju podjetja zaradi pre-nizkih pre-nizkih osebnih dohodkov slabih delovnih razmer zaradi interventnih zakonov zvezne vlade razlogi so bili tudi neurejeni odnosi v kolektivih in višji življenjski stroški. sicer pa je bila leta 1987 še vsa evropa prepri-čana prepri-čana da je enopartijska oblast v vzhodnoevropskih 􀆉 elezarna ravne je v vseh pogledih veljala za vzor-no vzor-no organizirano podjetje. slovela je po proizvodnji plemenitega in visokokakovostnega jekla. france tom 􀆆 i 􀆏 ki so ga delavci litostroja 9. de-cembra de-cembra 1987 izvolili na 􀆏 elo stavkovnega odbora se spominja da je … takrat delavec v litostroju ki je bil s 5000 zaposlenimi najve 􀆏 je podjetje v ljubljanskem bazenu zaslu 􀆈 il decembra 1987 za 30 odstotkov manj kot istega leta v januarju . deželah čvrsta in se bo še kar obdržala. množič-no množič-no ljudsko gibanje na poljskem leta 1980 ko se je rodil sindikat solidarnost je zahtevalo samo gospodarske reforme izboljšanje delavskega stan-darda stan-darda in socializem z bolj človeškim obrazom ter ni omenjalo večstrankarskega sistema. v tem letu je po neki raziskavi kar šestdeset odstotkov slovenskega prebivalstva še vedno za-upalo za-upalo sistemu samoupravnega socializma z eno samo stranko. zvezno vlado je takrat vodil branko mikulić eden izmed najslabših predsednikov če ga sodimo po gospodarskih rezultatih in padcu živ-ljenjskega živ-ljenjskega standarda. plače v letu 1987 so namreč glede na leto poprej realno padle za trideset od-stotkov od-stotkov tuji kreditorji so vse manj zaupali državi in podjetjem investicij praktično ni bilo.
  12.  
  13. kšne razmere so hudo prizadele ljubljanski litostroj imenitno tovarno ki je slovela po kako-vostnih kako-vostnih turbinah za hidrocentrale. njegovi izdelki so se prodajali povsod po svetu največ v dežele v razvoju vendar jugoslovanska država ni bila sposobna zagotoviti normalnih razmer za plačila storitev in izdelkov ki so jih naša podjetja pro-dajala pro-dajala v te države. litostroj se je konec leta 1987 znašel pred polomom in decembra so ob izplačilu plač delavci izražali nezadovoljstvo z vodstvom podjetja in tudi s sindikati ki so bili ob dolgotrajni stiski delavstva preveč pasivni ter razumevajoči do vodstva podjetja. france tomšič ki so ga delavci litostroja 9. decembra 1987 izvolili na čelo stavkovnega odbora se spominja da je » takrat delavec v li-tostroju li-tostroju ki je bil s 5000 zaposlenimi največje podjetje v ljubljanskem bazenu decembra 1987 zaslužil za trideset odstotkov manj kot istega leta v januarju. nemire je bilo pričakovati. bili so že pred litostrojsko stavko vendar nikjer ni šlo za politično stavko vedno le za mezde. v jutranjih urah 9. decembra 1987 se je začel masovni štrajk litostrojskih delavcev; skoraj tri tisoč jih je bilo. takrat sem bil izvoljen za predsednika stavkov-nega stavkov-nega odbora. to je bilo nekaj novega. tega takrat v jugoslaviji niso poznali. notranja uprava nas je hotela onemogočiti. po tomšičevih besedah se je tisti dan v cankar-jevem cankar-jevem domu začelo rojstvo neodvisnih sindikatov. » pojavile so se prve zahteve po razrešitvi direktor-jev direktor-jev in kritike enopartijskega sistema. napovedali smo generalno stavko. po šestih dneh 15. decem-bra decem-bra je bilo na zboru stavkajočih delavcev okrog 5000 ljudi. oblast se je bala generalne stavke. v stavkovnem odboru smo to vedeli. ta dan smo izglasovali ustanovitev neodvisnih sindikatov. tomšič ki je deset let delal v zvezni republi-ki republi-ki nemčiji je imel nekaj izkušenj s sindikalnim bojem in pogum javno spregovoriti ter vodstvu podjetja in slovenski politiki postaviti ključno vprašanje kako to da slovenski delavec ki živi v socializmu zasluži manj kot polovico tistega kar zasluži delavec v sosednjih kapitalističnih avstriji in furlaniji. nenadoma je postal vodja litostrojskega delavstva in zato si ga režim ni upal aretirati. zborovalci so odšli v cankarjev dom in tam nadaljevali zborovanje. zahtevali so da razre-šijo razre-šijo vse direktorje tozdov da zvišajo plače vsaj za petintrideset odstotkov izboljšanje delovnih razmer da se dovoli ustanovitev samostojnega sindikata. izvolili so 27- članski strokovni odbor. v naslednjih dneh je v litostroju potekalo intenzivno pogajanje med strokovnim odborom in vodstvom podjetja. odbor je grozil z novo generalno stavko in z novim pohodom v središče mesta. oblast se je tega ustrašila in dala podjetju posojilo za 28- odstotno povišanje plač. litostrojska stavka z ustanovitvijo neodvisnega sindikata je bila dejansko prelomnica v sindikal-nem sindikal-nem gibanju. to se je začelo pluralizirati kar so izkoriščale tudi nove politične stranke. dotlej enotna sindikalna organizacija zveza sindikatov slovenije ki je bila sestavni del » enotnih samo-upravnih samo-upravnih socialističnih sil se je soočila z novo stvarnostjo in izzivi ter morala v spremenjenih družbenih in lastninskih razmerjih najti odgovore nanje. zanimivo je da od leta 1988 pa vse do leta 1992 ni bilo množičnih sindikalnih dogodkov kajti to je že bilo obdobje pred razpadom države in ustvarja-nja ustvarja-nja samostojne slovenije. delavci v podjetjih pa tudi njihovi sindikati so se v tem obdobju soočali z novimi kapitalističnimi razmerami za delo kar je pogojevalo tudi oblikovanje nove strategije in taktike dela sindikatov. ti so po letu 1990 postali prostovoljne organizacije se združevali v nove sindikalne centrale in z demonstracijami ter stav-kami stav-kami v novih razmerah zahtevali uveljavljanje delavčevih pravic. sredi decembra 1987 je bila tridnevna stavka v 􀆉 elezarni ravne ena izmed 18 stavk na koro 􀆆 kem tistega leta.
  14.  
  15.  
Parsed in 0.195 seconds