1421 Hits total
text Language
23.695 Author
close

zasavje

This is a quick overview of some features

  1. http://www.dnevnik.si/clanek/1042239764
  2.  
  3. "Knapi so od nekdaj trdo delali in trdo protestirali, če se jim je godila krivica," sta pripovedovala Albert in Irena Ivančič iz Trbovelj. Gospod Ivančič je bil od petdesetih do sedemdesetih v premogovnikih vodilni delavec, tudi direktor, njegova žena je bila zdravnica, nekaj let zaposlena v rudniški ambulanti.
  4.  
  5. Pogovarjali smo se o rudarjih, socializmu, komunizmu in stavkah. Kraj je bil pravi. V noči med 17. in 18. aprilom 1937 je na Čebinah nad Zagorjem potekala ustanovitev Komunistične partije Slovenije, med 13. in 16. januarjem 1958 je v rudnikih v Trbovljah in Hrastniku potekala prva jugoslovanska stavka. Četudi je bila prva del družbenopolitične preobrazbe Slovenije, druga pa ekonomski protest starodavnih dimenzij, gre za pomembni podobi delavskega gibanja v zasavskih kotlinah.
  6.  
  7. "Delegati KPS so v hišo prišli, ko smo otroci že spali," se deževne aprilske noči spominja Ivan Barlič, sin kmeta, ki je na svoji odmaknjeni gorski domačiji gostil enajsterico mladih komunistov. Takrat je štel pet let. Na planinsko pobočje pod Sveto planino (Partizanskim vrhom) so komunisti prikorakali po skrivnih poteh. Med njimi so bili Edvard Kardelj, njegova kasnejša žena Pepca Maček, Franc Leskošek in vodilni zasavski komunist, rudar Miha Marinko. "Zasavje je bilo zaradi umaknjenosti geografsko primerno za razvoj komunističnega gibanja," je razložil direktor Zasavskega muzeja Trbovlje Miran Kalšek. "Tu so bili skriti pred oblastjo, zato je bil delež slovenskih komunistov v Zasavju največji." Komunistična partija je delovala v ilegali od leta 1924, ko so se v Trbovljah spopadli komunisti in orjunaši - pri tem so padle žrtve, oblast pa je prepovedala Neodvisno delavsko stranko Jugoslavije. Delegati KPS, relativno samostojne enote znotraj KPJ, so na ustanovnem kongresu sprejeli manifest, v katerem so obsodili fašizem v Nemčiji in Italiji (Hitler je zasavski premog med kasnejšo okupacijo neposredno namenil svoji vojaški industriji), pa tudi v jugoslovanski vladi, ki je dovoljevala nasilje paradržavnih "band" nad delavci. V programu je še opozorilo, da Anton Korošec in bivša Slovenska ljudska stranka delujejo proti slovenskemu narodu. Mimogrede, komunisti so se pod večer sprva zbrali v kapelici na Čebinah, kjer pa je bilo hladno kot običajno, zato jih je kmet Barlič povabil v svojo toplo zakurjeno izbo. V njej še danes stoji miza z lesenimi klopmi, ob kateri so zasedali.
  8.  
  9. O nenavadnem prepletu tradicionalne kulture in agresivno progresivnih komunističnih idej, ki so izključevale religijo, je pripovedoval tudi sin Ivan Barlič. "Oče je bil komunist, ampak je bil v to bolj ali manj prisiljen. Mene niso prepričali. Po vojni so se k nam začele zgrinjati šolske skupine, da bi si ogledale, kje je potekalo zasedanje. Nihče me ni nič vprašal, prihajali so, jaz pa sem čistil za njimi. Večkrat sta prišla tudi Kardelj in Pepca, da bi me prepričala, naj se izselimo iz hiše, saj so v njej hoteli urediti muzej. Pepca mi je nekoč rekla, da se čudi mojemu upiranju, ker drugod ljudem z buldožerji zravnajo hiše, pa ne morejo nič proti temu." Barlič je kmalu zatem popustil, hišo prepustil oblasti in zanjo prejel nadomestno z velikim gospodarskim poslopjem niže v vasi. Danes je na Čebinah urejen muzej, kjer ob obletnicah prirejajo proslave s partizanskimi pesmimi.
  10.  
  11. Miran Kalšek je povedal, da rudarji v Zasavju - rudarska mesta po vsem svetu so v zgodovini veljala za središča tehničnega napredka in intelektualnega razcveta - organizirani religiji niso pripisovali posebnega pomena. "Veljal je izrek: 'Če buh je, v jami ga sigurno ni!' Obenem pa niso posebej upoštevali niti sindikatov," je dejal Kalšek. Zanesli so se nase in na neposredne kamerade. Delavska zavest v rudimentarnem pomenu besede je imela na območju rudnikov dolgo tradicijo. Prva stavka je bila v Trbovljah že leta 1876, sledile so ji štiri velike stavke v letih od 1889 do 1906, stavkovni val od 1919 do 1923 ter gladovna stavka rudarjev leta 1934. Po drugi svetovni vojni je bil življenjski standard rudarjev kljub udarniški zagnanosti (nekateri rudarji so v eni izmeni sami nakopali tudi po dvanajst ton premoga) skromen, zato so januarja 1958, ko je cena premoga padla in je pred božičem izostala trinajsta plača, knapom hipoma popustili živci. Stavko so imeli v krvi. "Običajni 'weihnachtsgeld' ni bil izplačan in knapi so šli v luft, kot so bili tega vajeni v stari Jugoslaviji," je pripovedoval Kalšek. V stari Jugoslaviji so zasavski premogovniki predstavljali 80 odstotkov trga s premogom v Sloveniji in 30 odstotkov v Jugoslaviji. Leta 1958 je bilo v rudniku zaposlenih veliko knapov, ki so bili v jamah že pred vojno. Njihova samozavest je bila velika in ne vojna ne komunistična revolucija nista posegli vanjo. "Oblast tega ni razumela in je štrajku pripisala politično konotacijo," je povedal Kalšek. Na Trojanah je čakala vojska, pripravljena za poseg. Knapom v Trbovljah in Hrastniku so solidarnost medtem izrazili delavci večjih slovenskih tovarn in grozilo je, da se bo stavka razlila od jeseniške železarne do mariborskega Tama. Končalo se je po treh dneh pogajanj z jugoslovanskim političnim vodstvom in obljubo zveznega izvršnega sveta, da se bo cena premoga dvignila. Denar za dodatne plače rudarjem so nakazali neposredno iz splošnih sredstev federacije. Kljub temu je Albert Ivančič dejal, da je bila stavka pravzaprav lokalni fenomen, ki je zgolj zaradi političnih posebnosti tedanje družbe pridobil širše dimenzije. "V Trbovljah ni tedaj nihče razmišljal o rušenju sistema," se je nasmejal osiveli gospod. "Šlo je za prvi konflikt v jugoslovanski družbi, ki je pomenil konec njene monolitnosti," je ocenil neslutene politične dimenzije ekonomske stavke zgodovinar dr. Božo Repe. "Zato je bilo politično vodstvo pripravljeno upor zatreti tudi s silo. Povzročil je razkol v jugoslovanski zvezi komunistov, ki je dosegel vrh v letih '61 in '62." Repe se spominja, da je morala biti po tem drugače opredeljena tudi pravica do stavke. "V sistemu, v katerem so na oblasti delavci, je bilo stavkanje delavcev proti samim sebi videti nesmiselno. Kasneje se je za to pogosto uporabljal izraz 'prekinitev dela'. Neposredna pravica do stavke pa je bila opredeljena šele v osemdesetih."
  12.  
  13. Ko smo na Kolonijah in v tamkajšnjem domu za ostarele spraševali po upokojenih knapih, ki bi se še spominjali napetih in prelomnih dogodkov v Trbovljah, so socialne delavke prelistavale sezname in odkimavale z glavo. "Žal je pričakovana življenjska doba pri rudarjih nekoliko krajša," so pojasnile. Obenem se iz dneva v dan izteka tudi življenjska doba starodavnih zasavskih rudnikov. Ekonomski izračun se v težki industriji že dolgo ne izide. "Revolucionarna zavest je umrla skupaj s knapi," je povedal muzealec Kalšek. Razočaran je nad tem, da se je solidarnostni potencial, v katerem "je bil knap v jami pripravljen tvegati tudi življenje za kamerada", izgubljal v opuščenih rovih. "Knapov niso veliko zanimale menjave oblasti in držav. Zanimalo pa jih je delo. Za to so bili pripravljeni izvajati revolucije."
Parsed in 0.016 seconds